Sv. ROK

Spomenik je leta 1951 postavil KO ZB NOV Šmihel . Na spominski plošči so napisana imena in priimki 36 borcev in 27 žrtev NOB 1941-1945. Tu je tudi grobnica padlih domačinov (število nam ni znano) ki so navedeni na plošči.  Na plošči so napisani tudi domačini, ki so bili žrtve vojne izven okoliša Regrče vasi , Gotne vasi in Šmihela. 

Med vojno se je neposredno ob današnjem spomeniku zgodil zločin, ki ga na kratko opisujem:

15. junija 1942 sta študent Mihovec iz Novega mesta in prečenski organist Rigler vodila pripadnike Lažnega štajerskega bataljona (belogardisti, ki so se izdajali za partizane z ustreznim zunanjim videzom) iz Šentruperta mimo Zaloga, prek Krke do majhne cerkvice Sv. Roka v gozdu na Šmihelom. Pridružili so se jim še Mirnopečani s kaplanom Šinkarjem. Proti večeru 16. junija 1942 so do taborišča te skupine s partizanskimi kapami in rdečo zvezdo prišli štirje partizani: Zvone Runko-Pavle , Franc Pacek s Pristave na Krškem polju in dva neznana partizana. Zamaskirani belogardisti so jih povabili v taborišče, jih napadli iz usmrtili z nožem. 

Svoje hudodelstvo so vodstvu v Ljubljani takole opisali: »Pri Sv. Roku se je zgodilo, da so komandant in dva naša pobili tri partizane in poveljnika. Poveljnik (narodni heroj Zvone Runko – Pavle)  je bil pravi galjot. Dvakratni udarec s puško po glavi ga ni podrl in še je hotel vreči ročno bombo. Toda naš komandant mu je porinil nož v trebuh. Oni je še zarjovel: Tovariš kaj delaš, jaz sem bil v Španiji, sem pravi komunist! A naš: Zato te pa bom, hudič!«

Narodni heroj Zvone Runko-Pavle se je rodil 1920 leta v Ljubljani. Že kot gimnazijec je bil član SKOJ-a. Vodil je delo po šolah in usmerjal mladino na pot boja za pravice delavcev. Od aprila 1941 je kot član KPS vodil SKOJ v Šiški, pritegoval mladino v narodnoosvobodilno gibanje, urejal zbiranje orožja in drugega materiala. V juliju istega leta je postal član VOS ter sodeloval pri številnih akcijah . 

Ko je bilo njegovo življenje v Ljubljani že preveč ogroženo je bil poslan, v marcu 1942 leta na novomeško okrožje. Kmalu po tem je z namišljenim vnetjem slepiča pobegnil iz novomeške bolnišnice in odšel k partizanom. Njegovo življenje je bilo prekinjeno 16. junija pri Sv. Roku. Za njegovo revolucionarno delo je bil odlikovan z redom narodnega heroja in je pokopan v grobnici narodnih herojev v Ljubljani.

Krajevna organizacija zveze borcev v Šmihelu je leta 1950 sprejela nalogo, da bo v tem  letu izvršila prekop borcev na vsem teritoriju krajevnega odbora in njihove posmrtne ostanke prenesla v skupno grobnico. Obvezali so se , da bodo kasneje postavili spomenik vsem padlim žrtvam. Nalogo so uresničili 14. maja 1950. Poleg padlih partizanov so v skupno grobnico položili tudi 7 padlih italijanskih partizanov. Ti so se z ramo ob rami z našimi borci borili proti fašistični tiraniji. Svečanega pokopa so se udeležili številni domačini, predstavniki armade s častno četo, mladina gimnazije in učiteljišča, gosti drugih organizacij s številnimi venci in zastavami. 

Skromna grobnica je izkopana na mestu, kjer je potekala prva obrambna partizanska črta pred Novim mestom pri Sv. Roku. Spomenik je bil postavljen naslednje leto, 1951.

Travnik v površini 22 a, kjer je to spominsko obeležje, je Zvezi borcev namensko darovala družina Hrovat iz Regrče vasi. Oče Ivan je bil partizanski kurir in njegovi potomci so družina Cimermančič. Danes je zemljišče v lasti MO Novo mesto in v uporabi Krajevne skupnosti Regrča vas. Spomenik z ožjo okolico je kulturno dobro MO in zanj skrbi Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Kandija Grm in Majde Šilc. Zadnja domačinka, ki je urejala grobnico in spomenik je bila Milka Mežnaršič.

Član ZB Aleksander Muhvič, ki živi v neposredni bližini spomenika, pa danes bdi nad spomenikom in aktivno sodeluje pri vzdrževanju in urejanju.