Karel Destovnik Kajuh
Slovenska pesem

Samo milijon nas je,
milijon umirajočih med mrliči,
milijon, ki pijejo mu kri biriči,
en sam milijon,
ki ga trpljenje krotoviči
in vendar ga nikoli ne uniči!
Nikoli in nikdar!

Cvibelj je vzpetina nad Žužemberkom. Njegova najvišja točka je na nadmorski višini 305 m. Do leta 1944 je na griču stala kapela, posvečena sv. Lenartu. Bila je podružnica žužemberške farne cerkve, ki je bila zgrajena v poznem srednjem veku 16. stoletja. Cerkev je predstavljala domobranski bunker. V začetku maja 1944 je bila ob napadu Gubčeve brigade porušena in je konec vojne dočakala kot ruševina.
Leta 1956 so se odločili, da bodo ruševino zaščitili pred nadaljnjim propadanjem in jo po možnosti vključili v spomenik NOB. Na to mesto naj bi prenesli vse umrle iz vseh grobišč po Suhi krajini in uredili novo kostnico s spomenikom. Ruševine niso uvrstili v kompleks in so jih pred gradnjo spomenika odstranili.
Na vzpetini Cvibelj nad Žužemberkom se nahaja največja partizanska grobnica v Sloveniji. Kostnica je skupna za umrle iz večih grobišč na območju Suhe krajine. Vitek spomenik nad njo je viden daleč naokoli. Avtor arhitekture spomenika je Marjan Tepina, arhitekt in urbanist, ki ga je v času izvajanja del nadomeščal arhitekt Edo Mihevc. Veličastno obeležje je postavljeno v spomin žrtvam za svobodo in na partizansko gibanje ter narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda proti okupatorju in domačim izdajalcem med leti 1941–1945.
Obeležje obvladuje celotno gornjo dolino Krke. Spomenik je postavil Republiški odbor ZZB NOB Slovenije. Slavnostna otvoritev je bila v soboto, 22. julija 1961, ob 20-letnici vstaje slovenskega naroda in ob prazniku takratne občine Žužemberk. Na odkritju obeležja se je zbralo več kot 30.000 obiskovalcev z vseh koncev Slovenije. Med njimi so bili tudi preživele borke in borci XV. in XVIII. divizije, njihovi sorodniki in prijatelji, visoki predstavniki slovenskega in jugoslovanskega političnega in kulturnega življenja, zamejski Slovenci, predstavnik zavezniške vojaške misije pri Glavnem štabu NOV in POS major Jones in drugi.
Obelisk iz aluminija je težak 4.500 kg, 16-metrski spomenik meri v višino z betonskim podstavkom skupaj okoli 25 metrov. Pod spomenikom je grobnica, toda v njej niso pokopani vsi, ki so navedeni na ploščah, saj so nekatere sorodniki po koncu vojne prekopali na pokopališča v domačih krajih. Na ploščah manjka še 914 imen; še dodatnih 123 padlih in umrlih je neznanih.
Do sedaj je na spomeniku vklesanih 1144 imen padlih borcev in umrlih žrtev, od tega jih je 243 s širšega območja Žužemberka (69 padlih borcev od skupno 231 borcev iz tega območja, 143 ubitih civilnih žrtev, 31 umrlih od skupno 261 interniranih). Vklesana so tudi imena padlih pripadnikov mednarodnih enot, ki so bile v sestavi slovenske narodnoosvobodilne vojne. Število imen je naraslo na več kot 2.200. Po do zdaj znanih podatkih je na območju Suhe krajine padlo približno 140 protifašistov in protinacistov iz več držav (navajamo po abecednem redu): Avstrije, Azerbajdžana, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Hrvaške, Italije, Kazahstana, Litve, Madžarske, Makedonije, Poljske, Rusije, Srbije in Ukrajine.
Spomenik NOB je bil prvič obnovljen v letu 1973, drugič leta 1988, ko so ob njem na novo postavili devet granitnih blokov, kar je bila oblikovna rešitev arhitekta Jova Grobovška. Tretjič je bil spomenik obnovljen leta 2004, ko so med drugim uredili okolico in obnovili napise. Spomenik NOB na Cviblju je vpisan v Zbirni register dediščine, ima status spomenika tujih armad in status kulturnega spomenika, pridobil pa naj bi tudi status spomenika državnega pomena. Seznam padlih aktivistov, partizanov in sodelavcev OF v Suhi krajini iz leta 1961 hrani Dolenjski muzej v Novem mestu, seznam imen iz leta 1988, ki so sedaj napisana na spomeniku, pa ZVKDS OE Novo mesto.

Vir: Škufca, J., Kocijan L. in Bregar M., Spomenik narodnoosvobodilne vojne pri Žužemberku, Novo mesto, Zveza združenj borcev za vrednote NOB, območni odbor, 2007
Vir: https://kraji.eu/thematic_page_menu/zuzemberk_z_okolico/slo 
Vir: http://giskd2s.situla.org/rkd/opis.asp?esd=8741 
Vir: https://spomeniki.blogspot.com/2011/11/zuzemberk.html