Novo mesto je bilo v času okupacije obdano z žico in bunkerji, saj se ob neprestanem napadanju partizanskih enot italijanski okupator nikoli ni počutil varnega. Žica s postavljenimi prehodnimi bloki je zelo zagrenila življenje meščanom, a hkrati od njih zahtevala nemalo iznajdljivosti. Štirioglati protitankovski bunker, ki so ga jeseni 1943 po italijanski kapitulaciji postavili Nemci, je že od leta 1952 spomenik NOB. Stoji na hribu nad v tistem času glavno prometnico proti mestu. Leta 1952 so ob Titovem obisku Novega mesta na ploščad bunkerja namestili Škodin top iz prve svetovne vojne, ki ga je leta 2008 kot edinega v Sloveniji prevzel vojaški muzej v Pivki. V zameno je Zavod za varstvo kulturne dediščine odobril postavitev nemškega topa M38 PLT iz druge svetovne vojne. Bunker je bil leta 1992 razglašen za spomenik lokalnega pomena.
Nemci so po oktobrski ofenzivi leta 1943 sprejeli odločitev o utrditvi položajev v Novem mestu, ki ga je že leta 1942 italijanski okupator obdal z bodečo žico. Bunker na Drski so zgradili mobilizirani vaščani zaposleni pri gradbenem podjetju in prislino mobilizirani vaščani in vaščanke, stari od 14 do 26 let. Zaradi protitankovske obrambe je zgrajen na hribčku, narejen pa je iz betona in železa. Stene so debele kar 85cm, v dolžino meri 6m, v širino 5,7m, visok pa je 3m. V dvocelični prostor je možno vstopati s severa ali juga, iz edine strele line pa je med okupacijo gledala topovska cev topa Breda.